| Lyrics: | So mi dali te, ki dan kradejo, so mi dali prevarante.
Zdaj ne vem, e bi nael domov, zato drugam
bom el.
Daj, e nisi dojel in nisi verjel ti povem le:
e bo jutro naslednjega dne in smejal
se bom drugje.
(Ej, le do kam znal bi? Ej, le do kam, sam si?!)
So mi dejali, da
sam bom ostal.
So mi dajali osamljeni stol.
Ne mine dan, ko ne nosim okov.
Do
nadaljnega bo vse lepo, z belo senco za mano.
Meni Sonce in Luna sta to, kar njej je moje
telo.
Zdaj, ko hodim naprej in vidim naprej, govorim le:
e bo enkrat nastopil ta dan, ko ne
bom ve sam.
(Ej, le do kam znal bi? Ej, le do kam, sam si?!)
So mi dejali, da sam
bom ostal.
So mi dajali osamljeni stol.
Ne mine dan, ko ne nosim okov.
Le kako, le
kako
bi dejal v slovo, da ne mislijo name?
Saj ne vem, saj ne vem,
kaj nastalo bi potem
po koraku izbranem.
Mi Luna naj posveti na mesto izgubljeno.
Le takrat potopil bi vse, kar
izdalo bi me.
(Ej, le do kam znal bi? Ej, le do kam, sam si?!)
So mi dejali, da
sam bom ostal.
So mi dajali osamljeni stol.
Ne mine dan, ko ne nosim okov. |
